Nemčija vodi v srednji Evropi, vendar manjši trgi rastejo hitreje

Za evropske trgovce, ki razmišljajo o širitvi, to ustvari drugačen zemljevid regije. Nemčija ponuja obseg; Nekateri manj zreli trgi ponujajo višje stopnje rasti.

Nemčija bo predstavljala 57 % regionalnih prihodkov

Nobena država se ne more primerjati z Nemčijo po absolutni prodaji e-trgovine. ECDB pričakuje, da bo nemški trg v letu 2026 ustvaril 118,7 milijarde evrov, kar predstavlja več kot 57 % prihodkov od e-trgovine v srednji Evropi.

Njegov vpliv presega domačo prodajo. Otto, Zalando, About You, Kaufland in MediaMarkt so vsi nastali v Nemčiji in so ustanovili podjetja tudi preko državnih meja.

Avstrija in Švica sta se razvijali vzporedno s tem ekosistemom. Oba že imata visoko raven spletnega nakupovanja, kar ju postavlja bližje Nemčiji kot manj zrelim trgom drugod v regiji.

To naredi nemško govoreči del Evrope komercialno pomemben, hkrati pa spremeni tudi vrsto razpoložljivih priložnosti. Velik delež maloprodajne dejavnosti se je že preselil na splet.

Poljska združuje velikost z 8,9-odstotno stopnjo rasti

Poljska izgleda drugače. Njegov trg e-trgovine je vreden 31,2 milijarde dolarjev, kar ga uvršča na četrto mesto največjih v regiji. ECDB ocenjuje letno rast 8,9 %, medtem ko e-trgovina predstavlja 10,5 % trga.

Ta kombinacija ločuje Poljsko od Nemčije in manjših hitro rastočih držav.

Država je tudi dom Allegra, enega največjih domačih trgov v srednji Evropi. Poljska ima zato dovolj obsega, da vzdržuje svoj platformni ekosistem, namesto da bi se v celoti zanašala na podjetja, ki vstopajo iz večjih sosednjih gospodarstev.

Za mednarodne trgovce je njena velikost tudi možna izhodiščna točka za širitev na trge bolj vzhodno.

Grčija beleži najhitrejšo rast od teh treh

Grčija ima precej manjši sektor e-trgovine, vreden 9,7 milijarde dolarjev, vendar njena rast doseže 10,9 %. Spletna prodaja trenutno predstavlja 9,1 % trga.

Grški potrošniki že tako porabijo razmeroma velik delež svojih spletnih proračunov pri trgovcih v tujini, kažejo ločeni podatki ECDB.

Številke ustvarjajo zanimiv kontrast. Čezmejni prodajalci že prevzemajo del grškega spletnega povpraševanja, medtem ko domači trg e-trgovine ostaja manj razvit kot trg zrelih evropskih gospodarstev.

Madžarska kaže podobno vrzel med trenutnim sprejemanjem spletnih storitev in rastjo. Njegov trg je ocenjen na 4,7 milijarde dolarjev in se širi za 7,7 %. A le 8 % trga je na spletu. V absolutnih številkah je Madžarska precej manjša od Poljske, a njena rast jo uvršča ob bok hitreje spreminjajočim se trgom v regiji.

Manjši trgi ne rastejo samodejno hitreje

Slovaška in Slovenija pokažeta, zakaj majhna velikost trga ali zmerna spletna penetracija sama po sebi ne zagotavljata hitre širitve.

Slovaška e-trgovina raste za 6,7 %, Slovenija pa beleži rast 4,4 %. Njihovo število prebivalcev je prav tako omejeno: Slovaška ima približno 5,5 milijona prebivalcev, Slovenija pa okoli 2,1 milijona.

Čezmejno nakupovanje predstavlja pomemben delež povpraševanja v obeh državah. Tuji trgovci prejmejo približno četrtino slovenske spletne porabe in skoraj petino slovaške.
Vendar

pa ti dve državi nista v povsem enakem položaju. Pričakuje se, da bo spletni delež Slovenije do leta 2026 nekoliko presegel delež Poljske, Grčije in Madžarske. Njegova nižja stopnja rasti zato spremlja bolj razvit spletni trg.

Slovaška ostaja bližje skupini z nižjo penetracijo, pri čemer ta položaj združuje z majhno domačo bazo strank in znatnimi izdatki pri tujih trgovcih.

Ena regija, zelo različne možnosti za širitev

Podatki ECDB otežujejo obravnavanje Srednje Evrope kot ene same priložnosti za e-trgovino.

Nemčija ostaja očitna izbira za podjetja, ki dajejo prednost potencialu prihodkov. Poljska ponuja nekaj drugačnega: trg v vrednosti 31,2 milijarde dolarjev, ki še vedno raste za 8,9 %. Grčija in Madžarska sta spet manjši, a beležita višjo rast, medtem ko je manj kot 10 % njunih trgov na spletu.

Za trgovce, ki ocenjujejo regijo, je praktična razlika med trenutnim obsegom in hitrostjo, s katero se spletna prodaja še vedno razvija. Po teh dveh merilih državi, ki pritegnejo pozornost, niso nujno več iste.